Posoški razvojni center (PRC) je aprila 2005 na javnem razpisu Ministrstva za šolstvo in šport (MŠŠ) v okviru Nacionalnega programa Phare 2003 – Vseživljenjsko učenje pridobil sredstva za projekt Model vseživljenjskega učenja na SZ delu Goriške regije.

Njegova skupna vrednost je okoli 60 mio SIT; sofinanciran bo v višini dobrih 53,5 mio SIT (75 odstotkov Phare in 25 odstotkov MŠŠ).

Projekt je bil zasnovan v sodelovanju PRC-ja in ICRA d.o.o. Idrija in zajema pet občin (Bovec, Kobarid, Tolmin, Cerkno in Idrija).
Kot partnerji sodelujejo še:
Hidria (z vsemi družbami na tem območju),
Kolektor Group in Kolektor Pro,
ETA Cerkno,
TKK Srpenica,
Gostol T.S.T.,
zavod ENFAP – Friuli Venezia Giulia,
Ljudska univerza Nova Gorica,
Gimnazija Tolmin,
Gimnazija Idrija,
Poklicna in tehniška kmetijsko-živilska šola Šempeter pri Gorici,
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Nova Gorica s Kmetijsko svetovalno službo Tolmin, družba KOPO iz Nove Gorice.
Vključeni pa so tudi nekateri zunanji sodelavci, strokovnjaki na posameznih področjih.
Pri snovanju projekta smo izhajali iz razmer, ki zaznamujejo območje;
gre predvsem za nižjo raven znanj in nižjo izobrazbeno strukturo, prebivalstvo pa se zelo malo vključuje v vseživljenjsko učenje.
Vse to pa ovira gradnjo uspešnega gospodarskega ter s tem celovitega družbenega razvoja.

Kontaktne informacije:
Posoški razvojni center (PRC)
mag. Almira Pirih, vodja projekta
telefon: 05/ 33-11-520 (Miren) ali 05/ 38-41-513 (Tolmin)
e-pošta: almira.pirih@pososki-rc.si

Idrijsko-Cerkljanska razvojna agencija d.o.o. Idrija (ICRA)
Mateja Bizjak, pomočnica vodje projekta
telefon: 05/ 37-43-911
e-pošta: mateja.bizjak@icra.si


Projekt sofinancira Evropska unija. Za vsebino je odgovoren izključno Posoški razvojni center in v nobenem primeru ne velja, da odraža stališče Evropske unije.

Cilji   
V 14-ih mesecih trajanja projekta bomo s povezovanjem različnih institucij:

1. vzpostavili partnerstvo za razvoj človeških virov;
2. proučili potrebe ciljnih skupin;
3. oblikovali programe izobraževanja in usposabljanja;
4. vzpostavili model povezanosti in delovanja na področju vseživljenjskega učenja, ki bo omogočal stalno spremljanje potreb ciljnih skupin, prilagajanje programov izobraževanja in usposabljanja ciljnim skupinam ter njihovo izvajanje;
5. pripravili zasnovo za vzpostavitev subregionalnega centra za vseživljenjsko učenje;
6. pilotno izvedli nekatere programe za ciljne skupine in uredili dve mobilni učilnici, vsako z najmanj osmimi računalniki (ena bo v Posočju, druga na Idrijsko-Cerkljanskem) ter
7. zasnovali predloge izvedbenih projektov, ki bodo v naslednjih letih primerni za sofinanciranje z evropskimi (Socialni sklad) in nacionalnimi sredstvi.

Uresničitev teh ciljev bo omogočala postopno uresničevanje dolgoročnih ciljev, ki so:

1. dvigniti raven kulture vseživljenjskega učenja na tem območju ter povečati stopnjo dejanskega vključevanja različnih kategorij prebivalstva v aktivnosti vseživljenjskega učenja;
2. postopno dvigovati ravni znanj in izobrazbe;
3. večati zaposljivost, stopnjo zaposlenosti, mobilnosti in aktivnosti prebivalstva;
4. zagotavljati nadaljnji gospodarski razvoj območja.

Programi   
V projektu Model vseživljenjskega učenja na SZ delu Goriške regije je eden od ciljev tudi priprava programov za izobraževanje in usposabljanje.
Nekateri bodo spomladi tudi izvedeni, drugi pa bodo predstavljali osnovo za nadaljnje delo subregionalnega centra za vseživljenjsko učenje.

Pred pripravo programov pa je bilo potrebno ugotoviti, kakšna izobraževanja in usposabljanja posamezne ciljne skupine sploh potrebujejo. Ker so ciljne skupine zelo različne, delo teče v dveh smereh:
1. priprava in oblikovanje programov za zaposlene v gospodarstvu,
2. priprava in oblikovanje programov za podeželsko prebivalstvo.

Ciljne skupine    
V projekt smo vključili naslednje skupine prebivalstva:

1. zaposleni v gospodarstvu z manj kot V. stopnjo izobrazbe
Gre za kategorijo, ki je v Sloveniji (še posebej pa v Zgornjem Posočju in na Idrijsko-Cerkljanskem) slabo vključena v aktivnosti vseživljenjskega učenja, posebno tiste, ki temeljijo na informacijsko-komunikacijski tehnologiji. Doseči želimo pozitivnejši odnos do dela, spodbuditi osebnostni razvoj ter motivirati za nadaljnje usposabljanje in izobraževanje, kar dolgoročno vodi k dvigu zaposljivosti ter postopnemu višanju izobrazbene ravni, pomeni pa tudi dvig števila prijavljenih inovacij v podjetjih in večanje konkurenčnosti gospodarstva na svetovnem trgu;

2. strokovni kader, ključen za nadaljnji razvoj podjetij
Ker želimo v projekt vključiti zaposlene v podjetjih z manj kot V. stopnjo izobrazbe, je treba vključiti tudi kadrovike, ki bodo: podrobno opredelili predstavnike ciljne skupine zaposlenih z manj kot V. stopnjo izobrazbe, sodelovali pri načrtovanju, oblikovanju in izvajanju programov usposabljanj ter s projektom pridobili osnove za oblikovanje strategije razvoja človeških virov v podjetjih.

Razlog za vključitev ostalega, za nadaljnji razvoj podjetij ključnega strokovnega kadra je, da so to tisti, ki lahko odločilno vplivajo na nadaljnji razvoj podjetij in na krepitev njihove konkurenčne sposobnosti;

3. prebivalstvo, ki živi na podeželju
Na obravnavanem območju prevladuje podeželsko prebivalstvo. poleg tistega, ki je zaposleno v gospodarstvu ter ga obravnavamo pod prvo ciljno skupino, mislimo na tiste, ki delajo na kmetijah in pretežno živijo od kmetijstva oziroma dopolnilnih dejavnosti, ter na tiste, ki živijo na vasi in so podzaposleni ali nezaposleni.
Z vključitvijo v aktivnosti vseživljenjskega učenja bomo podeželskemu prebivalstvu dvignili nivo znanja, razgledanosti, prepoznavanja razvojnih možnosti, samozaupanja in samopodobe ter s tem njegovo zaposljivost. Tako bomo bistveno prispevali h kreiranju novih delovnih mest na podeželju, vezanih predvsem na uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije, istočasno pa dali možnosti osebnostnega razvoja in s tem polnovredne vključenosti v širše družbeno okolje.

Izvedene aktivnosti   
V začetku projekta Model vseživljenjskega učenja na SZ delu Goriške regije smo vzpostavili oziroma okrepili partnerstvo med podjetij in zavodi ter sodelujočimi strokovnjaki. O projektu pa smo obveščali tudi širšo javnost. Sledila je analiza stanja vseživljenjskega učenja po posameznih ciljnih skupinah; potrebno je bilo ugotoviti, katere izobraževalne aktivnosti se izvajajo in kakšne so potrebe posameznih ciljnih skupin po dodatne izobraževanju in usposabljanju.

Do konca leta 2005 bodo pripravljeni programi usposabljanja in izobraževanja za posamezne ciljne skupine ter izdelani predlogi sprememb oziroma izboljšav obstoječih programov institucijam, ki jih izvajajo.