Prvi podatki o goriških čipkah segajo v drugo polovico 17. stoletja in so povezani z uršulinskim samostanom, ki so ga leta 1672 ustanovile redovnice, ki so prihajale z Dunaja in iz Liegija. V sklopu samostana je delovala tudi šola, ki je bila odprta za zunanja dekleta in v kateri so med drugim izdelovali čipke in vezenine. Zgodovina goriških čipk se prepleta z idrijskimi čipkami.

V 18. stoletju se je čipkarstvo v Gorici iz samostana razširilo na mesto in podeželje. Z njim so se ukvarjali tako ženske kot moški, predvsem v času, ko je bilo manj dela na polju. O tej dejavnosti, ki je potekala za domačimi zidovi, se danes ne ve skoraj ničesar, medtem ko so se ohranili izdelki uršulink. Ti so bili dragocenejši po izdelavi in uporabljenem materialu, namenjeni pa so bili cerkveni in plemiški gospodi, ne samo krajevni, saj so dokumentirane prodaje na Dunaj in v Graz. Številne redovnice, ki so v dokumentih omenjene kot izvrstne klekljarice, so izhajale iz plemiških vrst.

Cesarski odloki iz 18. stoletja, ki so ščitili domačo proizvodnjo pred uvozom, so še dodatno utrdili čipkarsko obrt na Goriškem in na sosednjem Kranjskem. Svoje je prispevala tudi moda stoletja, saj so čipke bogato krasile ne samo ženske obleke z obrobami, oprsniki, vrvicami za pokrivala, temveč tudi moška in bogoslužna oblačila. Čipke so bile namenjene tudi za posteljnine in oltarne prte.

Tudi v 19. stoletju so uršulinke poučevale klekljanje. Obdobje na prehodu iz 19. v 20. stoletje soupada na mednarodnem nivoju z vse večjim zanimanjem za uporabno umetnost in posredno tudi za čipke. To je privedlo do posodobitve njihovih okrasnih motivov na podlagi takratnih umetnostnih teženj, in do uvedbe tečajev v različnih krajih. Po koncu druge svetovne vojne so v Gorici ustanovili državno čipkarsko šolo, ki deluje še danes in je razvejana po celotnem deželnem teritoriju. Šola sodeluje na pomembnih prireditvah in natečajih ter na ta način ohranja tradicijo goriškega čipkarstva.

povzetek: Mateja Bizjak



/vrh strani/
Pokrajinski muzeji v Gorici - sedež v Grajskem naselju.