Najstarejša pisna omemba čipk iz Idrije sega v leto 1696. Sprva so se klekljale čipke, ki so bile iz grobega lanenega sukanca in slabše kvalitete, namenjene predvsem domačemu trgu: cerkveni gospodi in premožnejšemu kmečkemu stanu. Leta 1860 sta Štefan in Karolina Lapajne odprla prvo trgovino s čipkami v Idriji. V tem času je prišlo do bistvene spremembe: do tedaj razširjene stavljene čipke so zamenjali s sklepljenimi čipkami, splošno uveljavljen način klekljanja je postal t. i. široki ris oz. ris, za izdelavo katerega se je uporabljalo sedem parov klekljev. Firma Franc Lapajne, ustanovljena leta 1875, je z izdelki uspela na zahtevnem trgu držav zahodne in severne Evrope. Potreba po strokovnem šolanju se je povečala in 1876. leta je dunajsko trgovsko ministrstvo v Idriji odprlo čipkarsko šolo. Klekljanje se je preko tečajev in šol, v katerih so poučevale idrijske učiteljice, razširilo na Cerkljansko, področje Trnovskega gozda ter v Selško in Poljansko dolino.

S priključitvijo zahodnega in jugozahodnega dela naše dežele italijanski državi leta 1920, vključno z Idrijo, so se spremenile zahteve trga. Idrija je lahko konkurirala le z večjo količino čipk, kar pa je narekovalo njihovo enostavnejšo izdelavo s petimi pari klekljev oz. uporabo t. i. ozkega risa. Po 2. svetovni vojni so stalno klekljale večinoma le še starejše ženske, ki so imele skromno pokojnino. S trgovino s čipkami se je v Idriji po podržavljanju firme Franc Lapajne ukvarjala Čipkarska zadruga in pozneje podjetje Čipka. V 90. letih 20. stoletja pa so se začele ustanavljati nove prodajne galerije in ateljeji.

Mirjam Gnezda



/vrh strani/
Klekljarici pri delu.