Tradicija izdelovanja čipk v Raumi je stara več stoletij. Prvi vir z omembo čipk v raumski župniji sega na začetek 17. stoletja in tudi na umetniških slikah iz tistega časa zasledimo oblačila, okrašena s čipkami. Za zlato dobo raumske čipke smatramo desetletja med koncem 18. stoletja in polovico 19. stoletja, ko so bile v modi čepice z bordurami iz čipke. Ženske so te čepice nosile za v cerkev in ob raznih posebnih priložnostih. V tem obdobju je bilo v Raumi dnevno v uporabi do 600 klekljarskih blazin in skoraj vsaka ženska v mestu je znala klekljati. Kljub temu, da je klekljanje večini predstavljalo le dodaten vir zaslužka, je izdelava najbolj zahtevnih vzorcev od klekljaric zahtevala popolno predanost in celodnevno delo.

V štiridesetih letih 19. stoletja je priljubljenost čepic začela upadati. To je za poklicne klekljarice pomenilo težke čase. V devetdesetih letih 19. stoletja je samo še nekaj starejših žensk v Raumi znalo izdelovati najzahtevnejše klekljane čipke. Takrat je raumska klekljana čipka bila hud boj tudi s poceni izdelano industrijsko čipko.

Zanimanje za čipke je v Raumi ponovno oživelo v začetku 20. stoletja. Od leta 1948 imajo raumske klekljarice svoje lastno klekljarsko združenje, ki nadaljuje tradicijo organizacije klekljarskih tečajev in razstav, kot največji dosežek pa si lahko šteje obnovitev starih vzorcev.

Miina Jokela
povzetek: Mirjam Gnezda



/vrh strani/
Klekeljni.