Fizičnogeografski oris območja Idrijsko-Cerkljanskega podeželja

Območje občin Idrija in Cerkno se nahaja v Zahodnem predalpskem hribovju, ki je zelo razčlenjeno in hribovito. Zanj je značilno prehajanje iz alpskega v dinarsko-kraški svet. Idrijsko in Cerkljansko hribovje v grobem ločuje reka Idrijca. Doline so ozke, s strmimi pobočji in tako predstavljajo oviro za razvoj večjih mest. Na tem območju najdemo tudi nekaj visokogorskih kraških planot, ki ležijo na nadmorski višini od 650 do 800 m n.v., od njih je najvišje ležeča Vojskarska planota, ki ima tudi do 1000 m n.v.. Bolj zakraselo površje najdemo v Idrijskem hribovju, kar nakazuje na prehod v dinarskokraške pokrajine. Značilni so pojavi vrtač, podzemnih voda, jam in brezen.

Območje je pestro ne samo v geografskem, geološkem, botaničnem in hidrografskem, ampak tudi v zgodovinskem in kulturnem smislu. Izjemna geološka značilnost tega območja je tudi Idrijska tektonska prelomnica, katere seizmična dejavnost je povzročila potres na Idrijskem leta 1511 in je zelo prizadel tudi širše območje. Idrijsko in Cerkljansko sta potresno dokaj ogroženi, vendar še vedno manj od Posočja - vzrok za to je globoko v zgradbi Zemlje - natančneje v litosferi, kjer so tokovi, ki povzročajo premikanje litosferskih plošč. Slovenija se nahaja na južnem robu Evrazijske litosferske plošče, ki je potresno aktivno območje. Jadranska plošča, ki je prav tako podlaga Sloveniji, se obrača v nasprotni smeri urinega kazalca, kar povzroča na severni in vzhodni strani različna premikanja - med ploščami tako prihaja do napetosti, kar je vzrok nastajanja potresov.

Zaradi strmega reliefa in velike količine padavin (letno okoli 2500 mm padavin) je na tem območju tudi veliko zemeljskih plazov. Ker je površje zaradi reliefa neprimerno za kmetijstvo, je na tem območju veliko površin poraslih z gozdom.

Družbenogeografski oris območja

Občini Idrija in Cerkno sta razdeljeni na več krajevnih skupnosti. Tako občina Idrija kot občina Cerkno zavzemata območje vsaka po deset krajevnih skupnosti - občina Idrija leži na območju krajevnih skupnosti (KS) Mesta Idrije, Črnega Vrha, Godoviča, Spodnje Idrije, Vojskega, Krnic in Masor, Kanomlje, Zavratca, Dol in Ledin (Občina Idrija, 2013). Občina Cerkno leži na območju KS Bukovo, Cerkno, Gorje, Novaki, Orehek, Otalež, Podlanišče, Ravne-Zakriž, Straža in Šebrelje (Občina Cerkno, 2013).

Družbenogeografsko je to območje definirano predvsem z razpršeno poselitvijo, ki je zgoščena le na sotočjih prej omenjenih rek in hkrati staranjem prebivalstva. Kulturna pokrajina z značilnimi samotnimi kmetijami s posestvi v celku (posestvo v enem kosu, nastalo na gozdnih krčevinah), je v zadnjih desetletjih močno propadla in samotne kmetije najdemo le še ponekod.

Zmanjšanje pomena kmetijstva vse bolj nadomešča koncentracija dejavnosti v dolinah - pomembna je predvsem predelovalna industrija in storitvene dejavnosti. Najpomembnejša podjetja, ki zaposlujejo večino prebivalstva v občinah, so Kolektor Idrija, Hidria Spodnja Idrija in Eta Cerkno.

Značilnosti kmetijstva na območju

Pri Popisu kmetijstva leta 2010 je bilo ugotovljeno, da je delež kmetijskih zemljišč v uporabi glede na celotno površino občine v obeh občinah 37,1 %. Glede na kmetijska zemljišča v uporabi prevladujejo trajni travniki in pašniki, sledijo jim njive in trajni nasadi. Površina kmetijskih zemljišč v uporabi, preračunano na 1000 prebivalcev, znaša kar 976 ha. Pri vrstah kmetijskih zemljišč prevladujejo njive, ki jih je na 1000 prebivalcev kar 22 ha, v primerjavi s površinami žit, ki jih je na 1000 prebivalcev le 2 ha. Kar 40 % kmetijskih gospodarstev pa ima v uporabi deset ali več hektarjev kmetijskih zemljišč.

Idrijsko-Cerkljanska regija je nad slovenskim povprečjem glede na površino kmetijskih zemljišč v uporabi na kmetijsko gospodarstvo in glede na celotno površino občine, delež površin trajnih travnikov in pašnikov glede na kmetijsko zemljišče v uporabi, površino kmetijskih zemljišč v uporabi na 1000 prebivalcev in glede na delež kmetijskih gospodarstev z deset ali več hektarjev kmetijskih zemljišč v uporabi.

Pri popisu kmetijstva leta 2010 je bilo ugotovljeno, da skupni delež vseh zemljišč v uporabi v obeh občinah znaša 20.987 ha oz. 37,09 %. Od tega je bilo kmetijskih zemljišč 9.738 ha ali 17,21 %, kmetijskih zemljišč v uporabi pa 7.304 ha ali 12,91 %.Od kmetijskih zemljišč v uporabi je bilo največ trajnih travnikov in pašnikov - kar 7.067 ha ali 12,49 %, sledijo jim njive s 185 ha  ali 0,33 % površine in trajni nasadi s skupno 53 ha ali 0,09 % površine. Kot je bilo že omenjeno, velik del površja občin predstavlja gozd, ki ga je bilo po podatkih Statističnega Urada Republike Slovenije leta 2010 kar 10.937 ha ali 19,33 %. Nerodovitnih površin (pozidane površine, vodotoki itd.) je bilo 312 ha ali 0,55 %.

Leta 2010 je bilo v občinah Idrija in Cerkno skupno 1092 kmetijskih gospodarstev, od tega je bilo največ (744) specializiranih rejcev pašne živine in specializiranih pridelovalcev poljščin (232). Kar nekaj je bilo tudi kmetijskih gospodarstev s pridelavo rastlinskih pridelkov in živinorejskih produktov (80) ter kmetijskih gospodarstev z mešano živinorejo (13). Kmetijskih gospodarstev, specializiranih v vrtnarstvo, trajne nasade, prašičjerejo in perutninarstvo je na tem območju zanemarljivo število. Vzrok je v reliefu, saj bi za npr. prašičjerejske farme potrebovali velike površine, česar pa na tem območju ni. Teoretično bi se sicer lahko razvile na visokogorskih kraških planotah, kjer je relief uravnan, pa vendar se pojavi problem onesnaženja podtalnice. Kraški vodonosniki imajo namreč slabe samočistilne sposobnosti, kar pomeni, da bi prebivalstvo takih območij po vsej verjetnosti ostalo tudi brez vodnih virov za pitno vodo.

Delež občin Idrija in Cerkno na slovenskem območju je največji v specializirani reji pašne živine (2,49 %) in specializirani pridelavi poljščin - pridelovalci na območju Idrije in Cerknega predstavljajo 1,82 % slovenskih pridelovalcev. Skupni delež kmetovalcev na Idrijsko-Cerkljanskem znaša 1,46 %. Kaže se tudi vpliv reliefa, saj je na tem območju kar dobro zastopana tudi mešana živinoreja (0.26 % kmetijskih gospodarstev) in mešana rastlinska pridelava z živinorejo, s katero se ukvarja 0,70 % kmetijskih gospodarstev tega območja.

Gozdarstvo

Občini Idrija in Cerkno sta zelo bogati z gozdom, ki je tudi eden od njunih glavnih potencialov. Potrebno bi bilo zagotoviti odkup lesa po dobri ceni, prav tako pa tudi to, da se les iz Slovenije ne bi transportiral v Avstrijo in Nemčijo in vračal nazaj po mnogo dražji ceni, pač pa da bi spodbujal domačo, slovensko lesno in pohištveno industrijo.

Na območju občin Idrije in Cerkno je skupno shranjene kar nekaj lesne mase. Če razdelimo gozdove območja glede na lastništvo (državni, občinski in zasebni gozdovi), vidimo, da je največji možni letni posek teoretično možen v zasebnih gozdovih, kjer je skupno shranjene 135.469 m³ lesne zaloge. Najmanj skupne lesne zaloge je shranjene v občinskih gozdovih - le 1.942 m³.

Realiziran letni posek iz leta 2012 sovpada z možnim letnim posekom, saj je bilo največ posekanega lesa v zasebnih gozdovih - 52.976 m³, najmanj pa v občinskih gozdovih, kjer je bilo skupno posekanih le 19 m³ lesa.

Tako v možnem kot v realiziranem letnem poseku po lesni zalogi prednjačijo listnata drevesa.

Zavarovana območja

Območje občin Idrija in Cerkno imata kar nekaj zavarovanih in ekološko pomembnih območij. Najbolj poznan je Krajinski park Zgornja Idrijca, ki ga je občina ustanovila že leta 1993.

Leta 2010 je občina Idrija ustanovila Geopark Idrija, ki je prvi geopark v Sloveniji.

 Zavarovana območja 

IME PARKA

KAT. IUCN

POVRŠINA [ha]

POVRŠINA V OBMOČJU LRS [ha]

LETO ZAVAROVANJA

Krajinski park Zgornja Idrijca

V

4.427

4.427

1993

 

Območja znotraj občin Idrija in Cerkno, zavarovana v skladu z direktivo Natura 2000: 

Ime zavarovanega območja

Občina

Datum veljavnosti (leto zavarovanja)

Porezen

Cerkno

1995

Cerkno - Zakriž

Cerkno

1995

Otalež - Lazec

Cerkno

1995

Jelenk

Idrija

1995

Kendove robe

Idrija

1995

Ukovnik

Idrija

1995

Jama v Globinah

Idrija

1995

Trnovski gozd

Idrija

1995

Trnovski gozd - Nanos

Idrija

1995

Jama pod Lešetnicami

Idrija

1995

Jama na Pucovem kuclu

Idrija

1995

 

Ekološka pomembna območja v občini Idrija in Cerkno: 

Ime zavarovanega območja

Občina

Datum veljavnosti (leto zavarovanja)

Divje jezero (jama)

Idrija

1995

Porezen - Cimprovka

Cerkno

1995

Cerkno - Zakriž

Cerkno

1995

Idrijca s pritoki

Idrija, Cerkno

1995

Otalež - Lazec

Cerkno

1995

Jelenk

Cerkno

1995

Kendove robe

Idrija

1995

Ukovnik

Idrija

1995

Jama v Globinah

Idrija

1995

Idrija - spodnja

Idrija

1995

Osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri

Idrija

1995

Trnovski gozd in Nanos

Idrija

1995

Jama pod Lešetnicami

Idrija

1995

Jama na Pucovem kuclu

Idrija

1995