Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma je konec lanskega leta (2016) uvedel novo obveznost za poslovne subjekte, in sicer ugotavljanje in vodenje evidence dejanskih lastnikov. Njen namen je zagotavljanje transparentnosti lastniških struktur poslovnih subjektov in posledično onemogočanje zlorab poslovnih subjektov za pranje denarja in financiranje terorizma. Obveznost je posledica Direktive AML

Kdo so zavezanci?

  • poslovni subjekti (gospodarski subjekti),
  • društva, zavodi, politične stranke, sindikati, verske skupnosti ali drugi poslovni subjekti (subjekti, ki nimajo poslovnih deležev),
  • ustanove,
  • tuji skladi, tuje ustanove ali podobni pravni subjekti tujega prava.

Kdo so izjeme?

  • poslovni subjekti z veliko stopnjo transparentnosti lastništva (samostojni podjetniki posamezniki, posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo ter neposredni in posredni proračunski uporabniki),
  • gospodarske družbe na organiziranem trgu, na katerem morajo v skladu z zakonodajo Evropske unije ali primerljivimi mednarodnimi standardi spoštovati zahtevo po razkritju, ki zagotavlja ustrezno preglednost informacij o lastništvu.

Kakšne so nove obveznosti za gospodarske subjekte?

  1. Ugotoviti morajo podatke o dejanskih lastnikih (rok: 19. november 2017) in vzpostaviti ter upravljati lastno evidenco o dejanskih lastnikih. Evidenca pomeni tudi hrambo o dejanskih lastnikih še pet let po tem, ko je osebi prenehalo dejansko lastništvo.
  2. V register dejanskih lastnikov (RDL) morajo vpisati podatke o dejanskih lastnikih (rok: 19. januar 2018). Rok vpisa v RDL je 8 dni po vpisu v Poslovni register Slovenije ali davčni register (za vse nove poslovne subjekte) oziroma po nastanku spremembe podatkov. Za pravilnost vpisanih podatkov v RDL so odgovorni poslovni subjekti sami. AJPES ne bo preverjal pravilnosti vpisane vsebine, predvidene pa so visoke sankcije v primeru nepravilnosti.

Kdo šteje za dejanskega lastnika gospodarskega subjekta?

Fizična oseba, ki:

  1. je posredno ali neposredno (več kot 25 odstotkov) imetnik zadostnega poslovnega deleža, delnic, glasovalnih ali drugih pravic, na podlagi katerih je udeležena pri upravljanju gospodarskega subjekta;
  2. je posredno ali neposredno udeležena v kapitalu gospodarskega subjekta z zadostnim deležem;
  3. ima obvladujoč položaj pri upravljanju sredstev gospodarskega subjekta (indikator so lahko pogoji za pripravo konsolidiranega letnega poročila);
  4. gospodarskemu subjektu posredno zagotovi ali zagotavlja sredstva in ima na tej podlagi možnost nadzorovati, usmerjati ali drugače bistveno vplivati na odločitve poslovodstva gospodarskega subjekta pri odločanju o financiranju in poslovanju.

V primeru posrednega lastništva, ki ga ima v gospodarskem subjektu pravna oseba, se šteje, da gre za neposredno lastništvo, če je prav ta pravna oseba v več kot 25-odstotnem lastništvu:

  • ene ali več fizičnih oseb ali
  • ene ali več pravnih oseb, ki so pod nadzorom ene ali več istih fizičnih oseb.

Ce ni mogoče ugotoviti, kdo so fizične osebe, dejanski lastniki, se za dejanske lastnike lahko šteje tudi poslovodstvo.

Kakšne so sankcije?

  1. V višini od 12.000 do 120.000 evrov, če se ne hrani dokumentacije o dejanskih lastnikih.
  2. V višini od 6.000 do 60.000 evrov, če se ne ugotovi, ne posreduje, ne vpiše podatkov o dejanskih lastnikih.