Narava kot priložnost: ICRA na tretjem transnacionalnem srečanju partnerjev Central-BIC v Krakovu
Idrijsko-Cerkljanska razvojna agencija je ena od trinajstih partnerjev iz sedmih držav. V projektu sodeluje v skupnih aktivnostih, na pilotnem območju Idrijsko-Cerkljanskega pa razvija rešitve za ohranjanje ter vključevanje naravnih virov v trajnostni razvoj regije.
Srečanje je bilo namenjeno poglobljeni razpravi o dosedanjih rezultatih ter usklajevanju naslednjih korakov, pri čemer je bilo v ospredju vrednotenje ekosistemskih storitev (ESS) in njihovo vključevanje v lokalne razvojne strategije. Dogodek ni bil zgolj delovni sestanek, temveč prostor za izmenjavo dobrih praks, predstavitev konkretnih rezultatov in utrjevanje partnerstva med sodelujočimi organizacijami.
Posebej pomembno je, da so bili v Krakovu predstavljeni združeni rezultati dela vseh partnerjev, ki so jih koordinatorji zbrali v celovita poročila. Ta poročila so jasno prikazala napredek v posameznih delovnih sklopih, obenem pa omogočila vpogled v stanje projekta na transnacionalni ravni.
V okviru prvega delovnega sklopa so partnerji predstavili napredek pri identifikaciji ključnih habitatov in ekosistemskih storitev, ki jih ti nudijo. Izpostavljeni so bili polnaravni travniki, gozdovi in mokrišča kot območja z visoko naravno vrednostjo. Partnerji so na podlagi enotne metodološke matrike skupaj identificirali 167 različnih ekosistemskih storitev, kar predstavlja temelj za nadaljnje analize in pilotne ukrepe.
Predstavljen je bil socioekonomski model, ki poudarja pomen povezave med varovanjem narave in odpornostjo lokalnega gospodarstva ter SWOT analiza. Ta je pokazala, da imajo regije številne priložnosti za razvoj (npr. uvajanje plačil za ekosistemske storitve – PES, certificiranje izdelkov, povezovanje z lokalnimi skupnostmi), a se hkrati spopadajo s skupnimi izzivi, kot so pomanjkanje orodij za vrednotenje naravnih danosti, podnebne spremembe in omejene institucionalne kapacitete.
Predstavljena je bila raziskava med potrošniki oz. uporabniki produktov in storitev, ki izvirajo iz lokalnih, tudi zaščitenih območjih. Rezultati anket kažejo, da se več kot polovica vprašanih zaveda pomena izdelkov in storitev, povezanih z varovanjem narave, a jih kljub temu redkeje kupuje. Najpogosteje kot ovire navajajo višjo ceno, pomanjkanje informacij in omejeno dostopnost. Kljub temu pa je večina pripravljena plačati do 20 % višjo ceno, če je naravna vrednost izdelka jasno izražena.
Poleg strokovnih predstavitev je bilo srečanje usmerjeno tudi k prihodnjim aktivnostim, med katerimi je ključna vzpostavitev lokalnih skupnosti za varovanje biodiverzitete (BSC). V teh bodo sodelovali lokalni kmetje, ponudniki, naravovarstvene organizacije in občine.
V okviru srečanja je bila predstavljena tudi dejavnost Združenja Dolina Karpia, ki jo je udeležencem podrobneje predstavila direktorica Anna Świątek. V svoji predstavitvi je osvetlila ključne aktivnosti združenja in razvoj lokalne blagovne znamke Dolina Karpia, ki temelji na povezovanju kakovostnih lokalnih izdelkov in storitev z bogato naravno in kulturno dediščino območja. Vizualna podoba znamke izstopa z barvitim motivom krapa v obliki vitraža, ki simbolizira lesket ribjih lusk ter zgodovinsko večplastnost regije.
Znamka označuje prehranske, rokodelske in turistične produkte, ki izpolnjujejo visoke standarde kakovosti, sledljivosti izvora in okoljske odgovornosti. Zasnovana je kot instrument za spodbujanje trajnostnega razvoja regije, krepitev lokalne identitete ter gradnjo trdnih povezav med proizvajalci, ponudniki in uporabniki.
Srečanje ni potekalo zgolj v dvoranah – poljski partnerji so pripravili tudi terenski ogled dobrih praks v mestu Zator in njegovi okolici, kjer so udeleženci spoznali pobudo Carp Valley, primer uspešnega sobivanja človeka z naravo, temelječega na dolgoletni tradiciji trajnostnega ribogojstva. Med vodenim sprehodom po mestu, ki ga je vodil nekdanji župan Zatorja, je bil poudarjen pomen prepletanja kulturne dediščine z razvojem lokalnega gospodarstva.
Zanimivo doživetje je predstavljala ornitološka ekskurzija po učni poti Marynin, ki poteka skozi ribniški kompleks Przeręb. V spremstvu dveh ornitologov so udeleženci opazovali številne redke in ogrožene vrste ptic, uvrščene na evropski seznam ogroženih. Območje velja za enega najpomembnejših mokriščnih habitatov na Poljskem, kjer se že stoletja uspešno prepleta človekova dejavnost z ohranjanjem visoke naravne vrednosti.
Zaključek srečanja je bil usmerjen v načrtovanje naslednjih korakov, med katerimi bo ključno mesto zasedala izvedba pilotnih aktivnosti. Partnerji se bomo znova srečali v drugi polovici leta 2025, ko bodo predstavljeni konkretni rezultati iz pilotnih območji in rezultati sodelovanja med posameznimi partnerji, ki imamo slišne izzive varovanja in razvoja (zaščitenih) območji.
