Prilagajanje na podnebne spremembe
SEVERNO PRIMORSKA REGIJA STOPA SKUPAJ PROTI PODNEBNIM
IZZIVOM: NOVA STRATEGIJA ZA PRIHODNOST REGIJE
Goriška regija piše novo poglavje v boju proti podnebnim spremembam – s svojo prvo regionalno strategijo za prilagajanje postavlja temelje za varno in trajnostno prihodnost.
Strategijo regije za prilagajanje na podnebne spremembe
Goriške regije je v začetku junija 2025 potrdil Svet regije, 19. junija,
pa je bila v Novi Gorici javno predstavljena prebivalcem, podjetjem in drugim
deležnikom. Dokument predstavlja skupni odgovor regije na podnebne izzive, pri
njegovem nastajanju pa je sodelovalo vseh 13 občin. S tem smo postali druga
regija v Sloveniji, ki je pripravila tovrstno strategijo, in obenem stopili v
ospredje kot eden izmed pionirjev na področju sistematičnega regionalnega
odziva na podnebne spremembe.
Podnebne spremembe so postale vsakdanjik, vremenski ekstremi
pa ogrožajo varnost, zdravje in kakovost življenja. Regija se odziva odločno –
13 občin od Bovca do Vipave združuje moči, znanje in vizijo za skupno
prihodnost. Na pobudo Goriške lokalne energetske agencije (GOLEA) je Severno
Primorska regija ob sodelovanju z vsemi štirimi regionalnimi razvojnimi
agencijami pričela oblikovati svojo prvo celostno strategijo prilagajanja na
podnebne spremembe. To je načrt za odpornost, trajnostni razvoj in boljše življenje
v času naraščajočih podnebnih izzivov.
Proces priprave strategije se je začel ob vstopu regije v EU
Misijo za prilagajanje na podnebne spremembe, l. 2023. Oblikovana je bila Strokovna regijska
delovna skupina za prilaganje na podnebne spremembe, ki jo sestavljajo
predstavniki GOLEA in razvojnih agencij PRC, ICRA, RRA ROD in RRA SP. Ob podpori
projekta MIP4Adapt in tehnične pomoči nacionalnega svetovalca, se je regijska
delovna skupina pod vodstvom GOLEA lotila priprave Strategije
prilagajanja Severno Primorske razvojne regije na podnebne spremembe, ki
ni le seznam ukrepov, ampak korak k dolgoročno kakovosti bivanja in trajnostni
prihodnosti regije.
Podnebne spremembe bodo vplivale na vse občine v regiji – od
urbanih središč do alpskih in podeželskih območij. Zato je strategija nastala
ob vključevanju lokalnega znanja ter sodelovanju s strokovnjaki iz različnih
sektorjev. V procesu so aktivno sodelovale občine in deležniki, zlasti na strokovni
delavnici v Novi Gorici (2024), kjer je več kot 60 predstavnikov prispevalo
predloge in izkušnje. Marca 2025 so občine pregledale osnutek strategije ter s
komentarji in dopolnitvami pripomogle k njeni usklajenosti s potrebami občin.
Goriška
regija je med prvimi v Sloveniji sprejela svojo strategijo prilagajanja na
podnebne spremembe – s tem jasno sporoča: prihodnost regije bo trajnostna,
odporna in skupna.
Severna Primorska regija, z raznolikimi podnebnimi in
geografskimi značilnostmi, je med najbolj ogroženimi območji v Sloveniji. Po
projekcijah (ARSO, IPCC) bo regija izpostavljena višjim temperaturam, več
vročinskim valovom in dolgotrajnejšim sušam, hkrati pa bo tudi več izjemnim
padavinam, ki povečujejo tveganje za poplave in zemeljske plazove. Ukrepi, kot
so povečanje zelene infrastrukture, učinkovitejše ravnanje z vodo in zaščita
naravnih virov, itd., bodo ključni za dolgoročno odpornost regije.
V strategiji, ki temelji na evropskem orodju RAST, so
konkretni ukrepi, prilagojeni lokalnim razmeram. Obravnavanih je deset
sektorjev (regijsko-prostorsko načrtovanje, gozdarstvo, kmetijstvo, turizem,
energetika, vodni viri in upravljanje voda, varstvo pred naravnimi nesrečami,
javno zdravstvo, infrastruktura, stavbe in urbana območja ter varstvo narave).
Ko se
narava spreminja pred našimi očmi, Goriška regija ne čaka – povezuje se in
ukrepa.
Nabor ukrepov prilagajanja na podnebne spremembe je rezultat
večfaznega, sodelovalnega procesa, ki je temeljil na strokovni analizi podatkov
in praks ter projekcij prihodnjih razmer. Pripravljeni ukrepi združujejo
sektorske prioritete in strokovne predloge, pri čemer je načrtovanje podprto z
uporabo podnebnih modelov, rednim posodabljanjem prostorskih aktov ter
usklajenostjo z zakonodajo EU in nacionalnimi strategijami.
Ukrepi so prilagojeni raznolikim
naravnim, gospodarskim in demografskim značilnostim občin. Med ukrepi so
predvidene prilagoditve v infrastrukturi, prostorskem načrtovanju, zdravstvu,
gozdarstvu, turizmu, vodnem gospodarstvu, itd.. Če izpostavimo le nekaj primerov
vezanih na občine: V Bovcu, Kobaridu in Tolminu, kjer so naravne ujme vse
pogostejše, bodo osredotočeni na zaščito vodotokov, preprečevanje poplav in
prilagoditev turizma na podnebne ekstreme; v Kanalu ob Soči bo v ospredju
varovanje vodnih virov; Nova Gorica razvija modro-zeleno infrastrukturo v
mestnem prostoru ter prilagoditev mestnih zelenic na sušo in vročino, namakanje;
V Šempetru-Vrtojbi je v ospredju učinkovita namakalna infrastruktura za
kmetijstvo ter zaščita površin pred erozijo; Miren-Kostanjevica in
Renče-Vogrsko razvijata protipoplavne ukrepe ter prilagoditve za
gozdno-kmetijska območja z visokim tveganjem požarov, vključno z izobraževanjem
prebivalstva in požarnimi koridorji; v Ajdovščini poteka krepitev odpornosti preko
protivetrnih in erozijskih zaščit, namakanja, idr.; v Vipavi potekajo proti
poplavni ukrepi, ukrepi namakanja in zadrževanja vode; Brda, kot izrazito
vinogradniška občina, vlagajo v prehod na bolj odporne sorte trt ter pilotne
ukrepe za varovanje pred sušo in neurji; v Idriji je med prioritetami
upravljanje plazovitih območij in zaščita kulturne dediščine pred podnebnimi
spremembami; v Cerknem je poudarek na protipoplavnih ukrepih ter
prestrukturiranju zimskega turizma.
V urbanih okoljih so ključni cilji
zmanjševanje vročinskih otokov, poplavna varnost in krepitev zelene
infrastrukture, medtem ko podeželska območja zahtevajo sonaravne rešitve za
obvladovanje vremenskih ekstremov ter prilagoditve v kmetijstvu in okrepljeno
infrastrukturo z aktivno vlogo lokalnih skupnosti.
Skupna prihodnost se začne danes
Regija ne le da načrtuje, temveč aktivno oblikuje svojo
prihodnost. Na javni razgrnitvi Strategije je bila priložnost za razmislek,
kako lahko vsak prispeva k bolj odporni skupnosti.
Strategija regiji odpira tudi več možnosti za črpanje
evropskih sredstev, ki bodo omogočila izvedbo konkretnih ukrepov. Med
prioritetami ostajajo zmanjšanje poplavne ogroženosti, oskrba s pitno vodo,
zaščita gozdov, prilagoditev turizma, namakanje ter ozaveščanje prebivalcev.
Zakaj je to pomembno za vsakogar?
Podnebne spremembe ne ločijo med občinami, podeželjem in
mestom, starimi ali mladimi – prizadenejo vse. Strategija Severne Primorske
dokazuje, da lahko s skupnim delom oblikujemo rešitve za zaščito naših domov,
narave, zdravja in prihodnosti.
To ni le projekt občin, temveč poziv vsem – da razmišljamo
drugače, delujemo povezano in ukrepamo pravočasno. Uspeh strategije bo odvisen
od sodelovanja občin, prebivalcev, podjetij in institucij. Skupaj lahko
ustvarimo regijo, pripravljeno na prihodnost.
Od Bovca
do Vipave – 13 občin, en skupni cilj: pripraviti regijo na podnebne spremembe. Uspešna
izvedba Strategije bo odvisna od povezovanja vseh – občin, prebivalcev,
podjetij in institucij.
Strokovna regijska
delovna skupina za PPS
