Osnovna naloga vsakega muzeja je skrb za premično kulturno dediščino v duhu poslanstva in zbiralne politike, ki jo muzej sprejme kot svoje vodilo. Poslanstvo Mestnega muzeja Idrija je tako trajna in celokupna skrb za dediščino, ustvarjeno na območju Idrijsko-Cerkljanske regije. Dediščino, ki ima v primerjavi z ostalim slovenskim prostorom prenekatere posebnosti, zaradi česar smo v svetu hitro prepoznavni, obenem pa z njim tudi tesno povezani. Na prvem mestu je zapuščina petstoletnega rudarjenja v drugem največjem živosrebrovem rudniku na zemeljski obli, na drugem pa so idrijske čipke, ki so v skoraj celotnem obdobju sooblikovale način življenja številnih idrijskih družin, kot obrtni in umetnostni izdelek pa pripotovale v marsikateri del sveta.

Čipkarska zbirka zato v našem muzeju zaseda posebej pomembno mesto, saj razen Slovenskega etnografskega muzeja, Loškega muzeja v Škofji Loki in muzeja v Železnikih obsežnejšega gradiva na to temo ne hrani nobena javna ustanova. Znano pa je, da obstajajo bogate zbirke čipk v privatni lasti, pestra zapuščina se hrani tudi v nekaterih ­cerkvah.

Skrb za dediščino v muzeju obsega zbiranje, hranjenje, varovanje, raziskovanje in prezentacijo. Kljub pomembnosti idrijskih čipk in čipkarstva za identiteto tega prostora smo se doslej v muzeju z njimi žal ukvarjali le občasno. Iskali smo izvore idrijske čipke, njene značilnosti, začetke klekljanja v Idriji, povezanost Idrije z drugimi evropskimi čipkarskimi območji, pomen idrijske čipkarske šole doma in svetu, trgovanje s čipkami itd. Na te teme so že bili napisani številni prispevki v strokovnih in poljudnih revijah. Šele začetne korake pa delamo na področju oblikovanja celovite sistemizacije čipk, ki so se skozi zgodovino izdelovale v Idriji, in na področju inventarizacije, ki zajema tudi natančne tehnološke opise posameznih čipk v naši zbirki. Vzrok temu je pomanjkanje klekljarskega znanja oz. zakonitosti, ki jih uči čipkarska šola, ter pomanjkljiva terminologija v domačem jeziku. Marsikdaj izrazov za posamezne dele čipke ali posamezne delovne ­procese v fazi izdelave čipke sploh ne poznamo. Tudi evropska literatura s tovrstno tematiko je dokaj skromna. Naše izkušnje kažejo, da je znanja v Idriji vendarle veliko. V povezavi z učiteljicami iz Čipkarske šole Idrija, zdajšnjimi in nekdanjimi, smo težavam in problemom lahko kos. Sodelovanje v mednarodnih projektih kot je Kultura 2000 - Dežela čipke, v katerem smo delovne moči združili muzeji s podobnimi interesi, prinaša mnoge izzive, nova znanja in izkušnje. Prav na osnovi teh izkušenj smemo reči, da smo naše delo že pred tem sistematično in celovito zasnovali. Čeprav sami z rezultati vedno nismo zadovoljni, se izkaže, da smo lahko učitelji drugim.

Drugi, za naš muzej zelo pomemben del, ki ga vključuje projekt Kultura 2000 - Dežela čipke, je idejna zasnova bodoče nove stalne muzejske razstave o idrijski čipki. Razstave so ogledalo vsakega muzeja in pomembna oblika prezentacije dediščine. Mi smo se z občasnimi in gostujočimi razstavami v preteklih 15-letih uspešno predstavljali doma in v tujini. V slovenskem prostoru sta bili zelo odmevni dve razstavi - Čipke iz babičine skrinje (1992 in 1993); z zadnjo je muzej gostoval v Kulturno informacijskem centru Križanke v Ljubljani. Največja med gostujočimi razstavami je bila Mojstrovine klekljanih čipk na Slovenskem, ki je združila tri klekljarska središča: Idrijo, Žiri in Železnike. Gostovala je v Ženevi (marec 1996), v Aumetzu (maj 1996) in v Strasbourgu (junij 1996). Razstave čipk je muzej pripravljal tudi skupaj s Čipkarsko šolo Idrija in z njimi obiskal Finsko (1995), Belokranjski muzej v Metliki (1996), Novo Gorico (1998), Državni zbor RS (1998), Šivčevo hišo v Radovljici (1998), Maleričevo hišo v Črnomlju (2003) in Miheličevo galerijo na Ptuju (2005). Seveda so kot razstavljalci doma in na tujem pomembni tudi idrijski trgovci s čipkami, društvo oz. združenje, zlasti pa Čipkarska šola Idrija.

Pred idrijskimi muzealci je zdaj zaključno dejanje. Uresničiti pričakovanja javnosti in svoje dolgoletne načrte. Postaviti novo stalno razstavo, s katero bomo opredmetili strokovno zasnovano in sodobno oblikovano pripoved o idrijski čipki, njenih izdelovalkah, trgovcih in prekupčevalkah, učiteljicah in risarjih ter nenazadnje o mestu Idrije na evropskem zemljevidu izdelovanja čipk.

Ivana Leskovec



/vrh strani/
V gradu Gewerkenegg domuje Mestni muzej Idrija, ki skrbi za ohranjanje čipkarske dediščine. Čipke zavzemajo pomembno mesto med muzejskimi zbirkami.